Koordinacijski odbor leta 2002

Vsebina:
DELO IN USPEHI KORDINACIJISKEGA ODBORA
PREDAVANJE O SPLETNI STRANI
PODPREDSEDNIK KO NA VSESLOVENSKEM SREČANJU

DELO IN USPEHI KORDINACIJISKEGA ODBORA

KO že deluje od leta 1976, to se pravi, že 25 let delovanja in povezovanja tukaj med slovenskimi društvi. V KO je vključenih 15 slovenskih društev. Naše sodelovanje smo razširili še na pokrajine Bayerna in Hessena. Z nami sodelujejo tudi tukajšni slovenski učitelj, cerkev in gospodarstveniki.

DELO IN CILJI KO so:
- Usklajevanje društvenih del in prireditev med tukajšnimi Slovenskimi društvi. To je v zadnjih letih zelo važno, da imamo uspešno obiskane prireditve in z tem tudi zagarantirani finančni uspeh teh
- Predaja organizacije in izvedbe prireditev kot so Folklorijada, Revija Pevskih Zborov, Slovenski Kulturni Praznik, obletnice društev, obletnico šole in športska tekmovanja.
- Organizacija raznih tečajev kot so retorika, moderno vodenje društev in delo z mladimi.
- Koordinacijski odbor sestavljata po dva člana odbora Slovenskih društev in ti volijo koordinacjisko predsedstvo.
- Imamo izdelani svoj statut - pravilnik in smo nepolitična organizacija. Kod takšna organizacija nismo imeli dosedaj potrebe biti registrirani - uvedeni kod društvo pri tukajšnimi nemškimi oblastmi.
- Sestajamo se najmanj 6krat letno, po potrebi še večkrat.
- Z sestanki se selimo v večini iz enega društva v naslednje društvo. Tako se še bolje spoznavamo, kar je tudi vidno pri naših skupnih uspešnih prireditvah.
- Naslov Koordinacije je hkrati tudi naslov predsednika te.
- Do sedaj se je naslov KO spremenil samo pet krat.
- Financiranje dela KO je z letno članarino, katera znaša po društvu letno EUR30.-

MED NAŠA VEČJA DELA IN USPEHE SI LAHKO ŠTEJEMO:
- pred leti smo organizirali in izvedli slovenska smučarska in kegljaška tekmovanja. Trenutno imamo samo kegljaška tekmovanja
- Velika je tudi naša zasluga, da se je tukaj organizirala Slovenska dopolnilna šola
- Organizacija in priprava FOLKLORIJAD (letos že 15. v Stuttgartu)
- Organizacija in priprava REVIJE SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV v ZRN
- Vsako leto organizacijo SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA, z kulturnim programom mnogih društev. Organizator te prireditve je vedno eno društvo iz našega članstva.
- Pri osamosvajanu Republike Slovenije leta 1991 smo organizirali velike proteste v Stuttgartu in Bonnu
- V času vojne v Sloveniji smo organizirali zbiranje denarnih sredstev in te takoj predali takratni slovenski vladi.
- Zbirali smo oblačila za socialno šibke rojake v domovini.
- Na našo podbudo in željo se že več let enkrat letno srečujemo predstavniki društev in ustanov v ZRN. Sedemkrat zapored smo že bili na gradu Schney v Lichtenfelsu.
- Organizacija izvedbe tečaja za folklorne voditelje naših društev v ZRN.
- Zelo dobro sodelujemo z predstavniki Republike Slovenije, s konzulatom in veleposlaništvom.
- Ob okroglih obletnicah društev podelujemo spominske zahvale tem in tudi članom teh društev.
- Pomagali smo pri izvedbi RS pri volitvah, tukaj v tujini.
- Posredujemo z našo pošto društvam informacije, katere so važne za nas, tudi iz domovine.
- Sedaj pa izdelujemo spletne strani za slovenska društva v ZRN, pa tudi za vse, kar diši po slovenskem v ZRN.

DRUŠTVA V OKVIRU KOORDINACIJSKEGA ODBORA
Vsa naša slovenska društva povezana v KO imajo športne in kulturne sekcije, ter so politično nevezana. Vsa društva so registrirana pri nemških oblasteh. Število članstva in njihova aktivnost so zelo različna. V zadnjem času z zadovoljstvom opažamo, da se v naše vrste priključujejo mladi, tako, da še ni strahu, da bodo ta društva izumrla. V zadnjih 10 letih so se razšla dvoje društev; istočasno so se ustanovile dvoje novih društev. Nekatera zelo redka društva posedujejo svoje klubske prostore. Večina društev ima za svojo aktivnost prostore v najemu ali pa jih dobijo za manjšo ceno v mestnih ali cerkvenih prostorih. Finančno so vsa društva zdrava, se pravi, da stroške za svoje aktivnosti pokrivajo z različnimi prireditvami in nekaj malo z članarino. Največja aktivnost pri društvah so folklorne sekcije, kegljaške skupine, pevski zbori, šah, planinarjenje, eno društvo ima celo dramsko skupino.

Mnoga društva so tudi povezana - poobratena z različnimi slovenskimi mesti, najbolj povezano z našimi društvi na tujem je mesto Maribor. Troje društev je tudi povezano z delovnimi organizacijami v domovini. Sodelovanje z vsemi je zadovoljivo in v redkih primerih je željena še boljša povezava. Sodelovanje je različno; največje z obojestranskimi obiski, z različnimi nastopi tudi obojestranski pomoči.

Jože Švajger

PREDAVANJE O SPLETNI STRANI

20. aprila 2002 je v društvenih prostorih društva Simon Jenko v Nürnbergu potekalo prvo predavanje o spletni strani WWW.OK-SLOVENIJA.ORG

Namen predavanja je bil, da se predvsem že pridružene ustanove seznanijo z našim delom in da se prikaže nastaj, sestav, pomembnost in bodočnost naših spletnih strani. V praktičnem delu predavanja smo se okvarjali z vprašanji posameznikov in z problemi pri uporabi spletnih strani. Udeležba na tečaju je bila zelo skromna, kajti je to znak zato, da še večinoma ustanovam ni povsem jasna pomembnost interneta in njegova korist za posamezno ustanovo. Povabljene so bile tudi ustanove, katere že im jo svoje spletne strani, nekatere pa še jih imajo v gradnji, vendar si od njih tudi želimo pridobit sodelovanje.

V prvem delu tečaja sta se predstavila gospoda Zlatko Ozvaldič in Michael Meyer. Michael Meyer je strokovnjak za tehnični in oblikovalni del spletnih strani, mene pa tako že poznate. Po vrstnem redu predstavitev, nastaj, sestav, pomembnost, financiranje in bodočnost spletne strani sta gospda Meyer in Ozvaldič izmenično predavala v slovenskem in nemškem jeziku. V toku predavanja se je vseveč pojavila pomembnost in karakter spletne strani in tudi udeleženci so bili mnenja, da WWW.OK-SLOVENIJA.ORG naj postane eno vozlišče informacij, da se na tej spletni strani naj posredujejo vse informacije, ki so važne za Slovence v Nemčiji in da se lahko vsakdo informira o delu in prireditvah naših rojakov. Zaradi tega je tudi pomembno, da je stran povezana z važnimi ustanovami v Sloveniji, kajti bo postala po uvodu nemške verzije v začetku leta 2003 tudi zanimiva za Nemce. Torej služi naša spletna stran celo promociji Slovenije. Karakter spletne strani je odprt in dobromiselni, kajti zraven “suhih podatkov” tudi nudimo elektronsko vizitko dobrodelnim ustanovam, sponzorjem in posameznikom, ki se želijo predstavit. Oddelek za mladinsko kulturo bi naj postal forum, v katerem si lahko druga in tretja generacija kroji svojo predstavo o medsebojni komunikaciji. Šibka točka vseh slovenskih ustanov v Nemčiji je pridobitev mladine v svojo delo, ker je to delo vsebinsko nezanimivo za mladino. Ampak slovenska vsebina ni samo Folklora in Kranjska Klobasa. Po internetu se mladina celo bolj povezuje z domovino kot pa tisti iz 1. generacije.

Kaj se tiče oblikovanja naših spletnih strani, so udeleženci bili zadovoljni in potrdili, da strani izpolnjujejo vse važne pogoje kot so preglednost, hiter dostop do informaciji, hiter upload (to je čas, ki potrebuja stran, da je v celoti vidna na ekranu) in prijeten izgled. Obratni stroški se krijejo iz prijavnic in letnih prispevkov priključenih ustanov ter iz sponzorstva. Želimo pa, da bi del obratnih stroškov bil finaciran iz strani Republike Slovenije, kajti posredno tudi promoviramo našo domovino v tuijni.

Posamezni udeleženci so bili z predavanjem zelo zadovoljni, ker so bili seznanjeni z tistimi stvarmi, ki ležjio takorekoč izza ekrana in ker so sprejeli pomembnost interneta za bodočnost svojih ustanov. Proti koncu predavanja smo še rešili nekatera vprašanja glede praktične uporabe spletnih strani. Na voljo smo imeli dva raečunalnika, od katerih je bil eden povezan z internetom.

Bodočnost spletne strani je z tem predavanjem dobila konkretnejšo obliko, saj jo krojijo tudi vse priključene ustanove z izmenjavo mnenj in želja.Pri tem je zelo važna samoodgovornost in inicijativa ustanov, kajti je njihova naloga, da nam redno posredujejo tiste informacije, katere željio objavit. Ker je OK-SLOVENIJA namenjena nam vsem, bo še veliko dela z njeno predstavitvijo. Torej še bo več predavanj in potovanja po Nemčiji.

Bralce tega teksta pa pozivamo k sodelovanju !! Priključite se tudi Vi !!

Predavanja se je udeležilo društvo Mura/Bönnigheim z dvema predstavnika, ter predstavniki gostitelja, društva SimonJenko/Nürnberga.Obema se zahvalimo, da so žrtvovali svoj prosti čas in v malem krogu poskrbeli za “družinsko vzdušje”!

Zlatko Ozvaldič in Michael Meyer

PODPREDSEDNIK KO NA VSESLOVENSKEM SREČANJU

Podpredsednik Koordinacijskega Odbora, Branko-Marjan Pacek in predsednik društva Lipa München Drago Kočar sta bila 8.7.2002 na 2. vseslovenskem srečanju Slovencev po svetu in zamejstvu. Bili so povabljeni v slovenski parlament, v katerem je predsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Franc Pukšič, vodil srečanje.

BRANKO-MARJAN PACEK je zastopal Slovence v Nemčiji z sledečim govorom:
Pri zadnjem štetju prebivalstva Slovenje so ugotovili, da živi zunaj domovine ena tretinja Slovencev, se pravi, okrog pol miljona. Mi smo v stalnem stiku z domovino, z našimi obiski in željo, da bomo vsaj naše pokojnine, se pravi, starost, preživeli v domovini. Tudi veliko našega prihranjenega denarja smo vložili v domovino. Zato se pojavlja v zadnjem času potreba nas zdomcev, da bi imeli v državnem zboru svojega izvoljenega predstavnika, delegata, zako kot ga imata madžarska, avstrijska in
italjanska narodna manjšina. Slednjih je prav gotovo manj kot je nas zdomcev že samov ZRN. Kje so še potem drugi zdomci po Evropi, k temu številu moramo prištevati še Slovence iz nekdanje Jugoslavije. Denarna podpora slovenskih društev na tujem mora biti organizirana in nadzorovana, ne tako,kot zdaj, prek treh ustanov. Mladim Slovencem, ki so rojeni v tujini, naj bo omogočen in olajšan študij na naših šolah in univerzah. Želimo si informacij, kje in kako lahko vložimo svoje prihranke v industrijo in gospodarstvo Slovenije.